Jesen – ko se učiva sprejemati in dajati
Telo v ritmu letnih časov
Jesen prav poseben letni čas. Narava se odene v čudovite barve, drevesa počasi odlagajo svoje listje in vse okoli naju se pripravlja na nekoliko mirnejši življenjski ritem.
Poglej, kako zanimivo je, da narava tako preprosto sprejema svoje spremembe. Spomladi se prebuja, poleti razdaja svoje bogastvo, jeseni pa z vso svojo barvitostjo pokaže, kaj je skozi leto ustvarila.
In ob tem se mi poraja zanimivo vprašanje. Kako dobro pa midve sprejemava in dajeva?
Dajanje nama gre pogosto kar dobro. Kaj pa sprejemanje?
Oh, kako hitro znava priskočiti na pomoč, kadar naju nekdo potrebuje! Podariva svoj čas, prijazno besedo, pozornost ali kakšno dobro zamisel. In kako lep občutek je, ko lahko nekomu polepšava dan.
Toda kaj se zgodi, ko nama nekdo želi nekaj podariti?
Morda naju pohvali, ponudi pomoč ali povabi na prijetno srečanje. Ali znava vse to sprejeti z enakim veseljem, kot znava dajati?
Včasih kar prehitro odgovoriva: »Oh, saj ni treba!« ali »Hvala, bom že sama.«
Pa se kdaj vprašava, zakaj nama je tako težko preprosto sprejeti nekaj lepega?
Veš, verjamem, da sta sprejemanje in dajanje dve čudoviti življenjski spretnosti, ki potrebujeta druga drugo. In prav jesen je lahko lepa priložnost, da ju začnemo nekoliko bolj zavestno raziskovati.
Ko najin notranji kompas izgubi jasnost
Poglej, če ves čas samo dajeva, ne da bi si dovolili tudi sprejemati, se lahko sčasoma počutiva izčrpano. Če pa težko izraziva svoje želje in potrebe, lahko počasi izgubiva občutek, kaj nama pravzaprav prinaša pristno veselje.
Kot bi najin notranji kompas postal nekoliko zmeden.
Saj veš, tisti občutek, ko bi si nekaj želeli, pa niti sami ne znava več dobro povedati, kaj. Ko nama misli ponujajo toliko različnih odgovorov, da težko zaslišiva tistega, ki prihaja iz srca.
In morda prav takrat potrebujeva nekoliko več nežne pozornosti do sebe.
Ne zato, ker bi bilo z nama kaj narobe, ampak zato, ker si lahko dovoliva ponovno odkrivati tisto prijetno ravnovesje med svojimi željami in potrebami drugih.
Ustvarjalnost potrebuje tudi kanček poguma
Ob tem pa se odpira še ena zanimiva jesenska tema – najin ustvarjalni izraz.
In ne, pri tem ne mislim samo na risanje, petje, pisanje ali ustvarjanje z rokami.
Ustvarjalnost se lahko skriva tudi v načinu, kako rešiva vsakdanjo zagato, izraziva svojo zamisel, urediva svoj dom ali se odločiva poskusiti nekaj povsem novega.
A veš, včasih potrebujeva kar nekaj poguma, da si dovoliva ustvarjati po svoje.
Kajti vsaka nova zamisel lahko prinese tudi spremembo. In čeprav so spremembe lahko čudovite, naju neznano včasih nekoliko zadrži.
Morda se vprašava, kaj bodo rekli drugi. Ali bo uspelo? Ali je sploh vredno poskusiti?
In tako lahko najina srčna želja še nekaj časa čaka na svojo priložnost.
Če svojim željam predolgo ne namenjava prostora, pa se lahko prikrade tudi žalost. Ne nujno zaradi tega, kar se nama dogaja, temveč zaradi občutka, da nekaj dragocenega v sebi puščava neizraženo.
Zato se mi zdi ustvarjalni pogum tako pomemben. Ne zahteva velikih dejanj. Včasih je dovolj že droben poskus, da nekaj narediva malo drugače.
Kaj pa nama sporoča telo?
Tudi naše telo spremlja vsakdanje dogajanje. Ob napetosti, utrujenosti ali veselju lahko opaziva različne telesne občutke, ki naju povabijo, da nekoliko bolj pozorno prisluhneva svojim potrebam.
V nekaterih simbolnih pogledih na povezavo telesa in notranjega sveta se teme sprejemanja, dajanja ter ustvarjalnega izražanja povezujejo tudi z zobmi, označenimi s številkami 14/15, 24/25, 36/37 in 46/47.
Takšne povezave lahko vzameva kot zanimivo prispodobo za osebno raziskovanje, ne pa kot razlago morebitnih zobnih težav. Za zdravje zob so pomembni telesni dejavniki in ustrezna zobozdravstvena oskrba.
Zato bi te danes raje povabila k preprostemu vprašanju: Ali v svojem življenju namenjam dovolj prostora tudi temu, kar me veseli in kar si iskreno želim izraziti?
Dve dragoceni jesenski vaji
Prva vaja – z veseljem sprejemam
Ko ti nekdo naslednjič ponudi pomoč, podari prijazno besedo ali te iskreno pohvali, si dovoli za trenutek obstati.
Ni treba, da takoj iščeš razlog, zakaj si tega nisi zaslužila ali zakaj bi zmogla tudi sama.
Morda je dovolj že prijazen nasmeh in iskren: »Hvala, z veseljem!«
Druga vaja – z veseljem dajem
Izberi nekaj, kar bi danes rada podarila iz srca. Morda nekaj svojega časa, drobno pozornost, spodbudno misel ali zanimivo zamisel.
Pomembno je, da pri tem začutiš veselje do dajanja in ne zgolj občutka dolžnosti.
In veš, pri teh dveh vajah nama ni treba hiteti. Lahko ju ponavljava vsak dan, dokler nama sprejemanje in dajanje ne postaneta nekaj povsem naravnega.
Prav skozi ponavljanje namreč razvijava spretnosti, ki jih lahko potem z veseljem uporabljava v vsakdanjem življenju.
Še za konec …
Naj naju letošnja jesen spomni, kako dragoceno je ustvarjati ravnovesje med tem, kar podarjava svetu, in vsem lepim, kar si dovoliva sprejeti.
In če ob tem zbereva še kanček poguma za kakšno svojo srčno zamisel, se lahko pred nama odpre povsem nova, zanimiva pot.
Morda prav tista, po kateri naju že nekaj časa nežno usmerja najin notranji kompas.
Prisrčen jesenski pozdrav,
Mateja
Tvoja zvezdna vodička
Vsebina je namenjena navdihu in osebnemu raziskovanju ter ne nadomešča zdravstvenega ali drugega strokovnega nasveta.
© 2026 Mateja Casar – Stellarino.si. Vse pravice pridržane. Uporaba in objavljanje vsebine brez dovoljenja nista dovoljena, razen kjer to dovoljuje zakon.


