Zapisi o postopnem vračanju k sebi in o notranjem zorenju skozi vsakdanje življenjske izkušnje.
Odpirajo prostor za lahkotnejši stik s sabo, razumevanje notranjih ritmov in grajenje zaupanja lastni življenjski poti.
Vabijo k raziskovanju sebe na prijeten in naraven način.
Do drugih znamo biti razumevajoče, pri sebi pa hitro opazimo vsako napako, neroden stavek ali odločitev, ki bi jo danes sprejele drugače. Ta blog je povabilo, da se naučimo prevzeti odgovornost brez razvrednotenja sebe in da si tudi v težkih trenutkih namenimo enako nežnost, kot bi jo podarile dobri prijateljici.
V tem zapisu razmišljam o pretirani prilagodljivosti, ki nas lahko počasi oddalji od sebe. Ko predolgo ugajamo, popuščamo in se prilagajamo pričakovanjem drugih, lahko izgubimo stik s svojo pristno prirojeno naravo. Zapis je povabilo k vprašanju, kje se še vedno preveč prilagajam in kako se lahko skozi odnose znova vrnem k sebi.
Včasih misliva, da sva mirni, ker se pač ne odzivava na tisto in ono, zamahneva z roko, se odpraviva na
Vsako leto nas 8. marec spomni na žensko. Na njeno vlogo, moč, zgodovino, prispevek. A med vsemi besedami in cvetjem