Ko zadržana jeza zamegli pogled

Pomlad je čas gibanja. A gibanje ni vedno nežno. Včasih se v njem prebudijo tudi ostrejši občutki. Jeza. Bes. Notranja napetost. Energija, ki se noče več prilagajati.

Jeza sama po sebi ni negativna. Je opomnik. Je meja. Je trenutek, ko nekaj v nas reče: to ni več v skladu z menoj. A mnoge od nas smo se naučile jezo zadržati. Jo pogoltniti. Jo preoblikovati v razumevanje, potrpežljivost ali tišino.

Telo pa je iskreno.

Kar ne izrečemo, se pogosto zapiše drugam. V napet pogled. V utrujene oči. V občutek, da težko jasno vidim okoliščine. Oči niso le organ vida, so simbol zaznavanja. Ko nočem nečesa videti, ko se izogibam resnici ali odlašam z odločitvijo, lahko postane pogled težji. Ne nujno na prvi zunanji pogled, temveč notranje.

Pomlad je povezana tudi z notranjim usklajevanjem ritma. Hipofiza kot tihi dirigent hormonov in ščitnica kot glas našega notranjega tempa sta občutljivi na dolgotrajno potlačene napetosti. Ko dolgo časa držimo stvari v sebi, ko ne izrazimo, kar čutimo, telo porablja energijo za zadrževanje. In ta energija nekje manjka.

Jeza, ki je prepoznana, postane jasnost.
Jeza, ki je potlačena, postane napetost.

Morda pomlad ni čas, da postanemo ostrejše. Morda je čas, da postanemo bolj iskrene. Do sebe. Da si priznamo, kaj nas moti. Kje se počutimo prezrte. Kje smo preveč potrpežljive.

Ni treba, da vse izrečemo na glas. Včasih je dovolj, da si priznamo resnico. Ko jo vidimo, se pogled zbistri. Ko dovolimo energiji, da steče, telo ne potrebuje več zadrževati.

Lahko se vprašaš:

Kje v sebi že dolgo zadržujem neizrečeno napetost?

Kaj v resnici nočem več spregledati?

Kje bi mi koristila jasnejša meja?

In kako lahko svojo jezo preoblikujem v odločnost namesto v notranji boj?

Pomlad nas ne uči le rasti. Uči nas tudi poguma. Poguma, da pogledamo jasno. In da si dovolimo živeti brez zadržane napetosti.

Hvala za tvojo pozornost. Se bereva ponovno naslednji četrtek na temo Zvezdni utrip maja. Ja meseci kar bežijo, ravno zato je tako pomembno, da začutiva čarobnost trenutka tukaj in zdaj.

Pomladni pozdrav! Mateja

Pravno obvestilo

Vsebina blog zapisov na tej spletni strani je namenjena razmisleku, osebnemu vpogledu in pristnemu osebnemu zorenju. Zapisi odražajo avtoričin pogled in izkušnjo ter niso nadomestilo za strokovno zdravstveno, psihološko, pravno ali finančno obravnavo.

Vsak posameznik sprejema svoje odločitve in ravna na lastno odgovornost.

Avtorica ne prevzema odgovornosti za morebitne posledice, ki bi nastale zaradi uporabe ali razumevanja objavljenih vsebin.

Vsa besedila so avtorsko zaščitena. Kopiranje, razmnoževanje ali javna uporaba brez predhodnega pisnega dovoljenja avtorice ni dovoljena.

© STELLARINO, Mateja Casar s.p.. Vse pravice pridržane.

Zadnji prispevki

Zvezdni utrip meseca Septembra – Kimavca 2026

September – Kimavec 2026 nas vodi od urejanja in novih začetkov proti globljemu ravnovesju med sabo in drugimi. Nova Luna v Devici odpira prostor za bolj jasen vsakdan in premišljene spremembe, polna Luna v Ovnu pa proti koncu meseca okrepi pogum za osebne odločitve in premik naprej. Vmes nas september uči, kako povezati globino, odnose, jasnejšo komunikacijo in pogum, da ostanemo zvesti sebi.

Kaj, ko me kličejo odločitve?

Včasih ostajamo pri starem načinu ne zato, ker nam še ustreza, ampak ker ga dobro poznamo. Nova smer nas vabi, da svoje vrednosti ne iščemo več samo v potrditvah, temveč svoje darove uporabimo bolj svobodno, povezano in smiselno. Preteklost lahko pojasni naše dosedanje izbire, ne določa pa tiste, ki jo lahko naredimo danes.

Ko telo nosi več, kot lahko povemo z besedami

Poletje nas spominja na veselje, toplino, gibanje in sposobnost razločevanja. Modrostni zobje lahko simbolno odprejo vprašanja dozorevanja, notranje moči in bremen, ki jih nosimo. Včasih se prava modrost ne pokaže v tem, da zdržimo še več, ampak v tem, da prepoznamo, kaj lahko končno odložimo.